Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika v časopisih Delo in Die Welt

Razpravljanje o spolno vključujoči rabi jezika je ustvarilo dva tabora – tiste, ki spolno vključujočo rabo jezika zagovarjajo, in tiste, ki v spolno vključujoči rabi jezika vidijo predvsem ideologiziranje jezika in se jim trenutna jezikovna raba ne zdi izključujoča. V Sloveniji je bila debata najživahnejša leta 2018 po sprejetju sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v pravnih aktih fakultete določa rabo ženskega generičnega spola za katerikoli spol. V Nemčiji je debata še zmeraj živahna in poteka v različnih medijih (na televiziji, radiu, v časopisu); v Sloveniji je nekoliko potihnila. V članku so analizirana stališča glede spolno vključujoče rabe jezika v nemškem in slovenskem dnevnem časopisu Delo in Die Welt z namenom poiskati podobnosti in razlike med stališči. Analiza stališč je opravljena na vzorcu 29 člankov, ki so razvrščeni najprej v dve skupni glede na prevladujoče stališče v članku – na negativna in pozitivna stališča. Nadalje so negativna in pozitivna stališča razdeljena v argumentativne sklope, v katere lahko na podlagi vsebinske analize uvrstimo stališča iz analiziranih člankov.