Kako Vitomil Zupan misli gledališče

Razprava si zastavi na videz enostavno vprašanje: Kako Vitomil Zupan misli gledališče? Odgovor poišče v dialogu z avtorjevo dramsko, gledališko in esejistično pisavo, ki jih vpne v sočasne misli ogledališču, tako praktikov kot teoretikov: od Artauda do Brechta oziroma od Kermaunerja do Jovanovića ali od Tauferja do Šeliga. Vse skupaj naveže na današnji čas, na to, kako danes mislimo gledališče. Na ta način preverja, kako daljnosežno je bilo Zupanovo mišljenje gledališča, hkrati pa tudi, kako je lahko to mišljenje gledališča produktivno za današnji čas: za gledališko, dramsko, uprizoritveno teorijo in prakso. Izhaja iz pisateljeve preveč pozabljene knjige-razprave Sholion (gledališče 1972, s posebnim ozirom na mehanizem postavitve in odnos do t.i.sporočila) ter prikaže, kako Zupan izgradi še danes izrazito sodobno stališče, da ne smemo vztrajati na okopih dramskega gledališča, ampak nas mora zanimati gledališče kot fenomen, ki je kompleksen in povezuje različne medije. Dramska pisava mora biti zato odprta za različne načine gledališčenja.